Omemba: Meta Grgurevič

»Hiša Tartini postane druženje paralel, kot jo definira Jaša, preobrat situacij, figur in zvokov. Je arhitektura sanj, ki se nenehno premika in spreminja. Sama hiša, njeni prostori se spreobračajo in premikajo kot v veličastni Piranesijevi arhitekturi. Jašev Rekviem je sanjsko delo, dragoceno okno v najbolj skrite želje in konflikte.«

»Dva fragmenta osmislita življenje celoti, tretji dimenziji. Jaša je dirigent tega dela, ki oživi in se prepleta z likoma njegovega očeta in slavnega violinista. In pri tem zariše krog, niz vzporednih pripovedi, za katere se zdi, da se nikoli niso srečale. Podari nam novo partituro, scenarij, ponovno napisan v skladu z večnim gibanjem.«

»Nepopustljivost, jeza, pohlep, pijančevanje in vse to so v primerjavi zgolj puhlice: prav skozi ošabnost je hudič postal hudič: ponos vodi vse druge v vice: to je popolno protibožje stanje duha.«

»Seveda obstaja tudi v umetnosti. Verjetno še najbolj nazorno, ko se v ogledalu zagledajo različne zgodovinske osebnosti in mitske podobe, ki sta jih polni literarna in likovna zgodovina, najdemo jih lahko celo v glasbi.«

»Privede nas do soočenja z nematerialnimi podobnostmi – prebliskom realnega znotraj vsakodnevnega. Ozvočena telesa tako pridobivajo na svoji živi naredi sama avtoriteti in poliperspektivni haptičnosti.«

»Ni prikrivanja. Iskreno je – prav takšno, kot je, in to, kar vidimo – je to, kar je.«

»V preprostosti form in kompleksnosti struktur razgaljajo kot vrhunsko oblikovani objekti, ki z neposredno, a večpomensko sporočilnostjo črpajo iz izkustvenega, empiričnega in izhajajo iz znanstvenega, raziskovalnega, iskalnega, intelektualnega in fizičnega.«

»Razstrelitev je bila odgovor na vse bolj nacionalistično in konservativno družbeno ozračje v Sloveniji.«

»Gesta je večplastna: po eni strani prekinja kanonsko razmišljanje, po drugi pa z izničenjem simbola prav tega lahko vzpostavi v novem, razširjenem zgodovinskem kontekstu.«

»Da, pripovedovanje mitov ni brez posledic za tisto, ki pripoveduje, še manj pa za tiste, ki poslušajo.«

»Zgodovino, kot jo poznamo, je mogoče razumeti in (po)doživeti drugače, z novimi spoznanji pa preoblikovati sedanjost in prihodnost.«

»Delo samo narekuje velikost in svojo prezenco.«

»Pre-kaj?«

»Velikokrat se je zgodilo, da sem sanjal o nečem in nato takoj klical Luko ter mu opisal določen beat ali feeling – kar je Luka nato v rekordnem času prevedel v dejanski komad.«

»Popolna predanost je ključ.«

»Meta Grgurevič je neskončno dobra umetnica in vsakič, ko naredi kaj novega – delo ali celoten projekt – me 'sili' v to, da premislim, kje sem in kam želim iti kot umetnik.«

»Nisem ravno pristaš tega, kar delaš, je tvoje delo in neizogibno ti.«

»Ne gre za to, kje prepoznam sebe, to je popolnoma zgrešen mentorski pristop, temveč da znaš prepoznati situacijo, v kateri si se tudi sam znašel ali ti je znana preko drugih.«

»Uf, težko vprašanje (smeh).«

»V naši galeriji ves čas sledimo slovenskim avtorjem mlajše srednje generacije, torej avtorjem sredi svoje kariere, ki delajo presežna, velikopotezna dela. Med njimi je zagotovo tudi Meta Grgurevič.«

»Meta sicer izhaja iz neke strukturirane ideje, ima pa zelo močen moment pri materializaciji te ideje. Formalno so potem njena dela izjemno zanimiva, vizualno zelo komunikativna, in to je nekaj, kar je edinstveno v našem prostoru.«

»Ta razstava ni pomembna le zame, ampak za celotno sceno, ki se je dogajala v teh osmih letih. Vsi smo bili veliki entuziasti in smo radi skupaj delali. Vsi smo delali z utopično idejo, da se kljub ne najbolj idealnim pogojem da nekaj narediti. Iz tega smo se ogromno naučili in vplivali drug na drugega.«

»Mislim, da je umetnost edino področje, ki dopušča svobodo razmišljanja in svobodo raziskovanja. Mene so starši vedno vzgajali, da je treba biti v življenju radoveden, da se moraš poglobiti v tisto, kar te zanima.«